Za razliko od večine glasbenih inštrumentov so orgle običajno opredeljene po kraju, kjer se pogosto igrajo, to je seveda cerkev. In zdi se, da ljudje, ki pomislijo na organista, vidijo pred seboj samotno bitje, ki biva na podstrešju bazilik in katedral. Vedeti pa morate, da so orgle veliko več kot le to.
Kako so izdelane orgle?
Orgle so glasbilo, ki ustvarja zvok s potiskanjem zraka pod pritiskom skozi posebne piščali. Zvok, ki ga odda posamezna piščal, ustreza točno določeni tipki imenovani, manual, podprstnik ali prstnik. Piščali, ki oddajajo zvok, so nameščene v posebnih formacijah.
Orgle imajo različne vrste piščali z različnimi toni, višino in glasnostjo, ki jih je mogoče uporabiti samostojno ali v kombinaciji. Da bi se glasbilo lahko kvalificiralo kot orgle, mora imeti vsaj eno manualno klaviaturo, pet registrov in eno vrsto piščali. Takšne orgle bi opredelili kot manjše cerkvene orgle.
Nato imamo srednje velike orgle, ki imajo običajno dva manuala in pedal ter 15 ali celo 30 registrov. Največje orgle, ki jih lahko srečamo v najznamenitejših katedralah po svetu, pa imajo tudi po pet manualov in 80 registrov. Večina orgel ima pedale, ki jih organist upravlja z nogami, na enak način kot to počne s prsti na manualu.
Kakšno glasbo se izvaja na orglah?
Nekateri mislijo, da so orgle primerne samo za predvajanje hvalospevov ali stare cerkvene glasbe ter ostalih morda za koga dolgočasnih melodij brez velikih umetniških zaslug. Dejansko pa repertoar obsega večino klasičnih glasbenih zvrsti, od muhastih preludijev in fug do skladb, ki jih navdihuje jazz.
Glasba, ki jo proizvajajo orgle, se je podala celo v alternativni rock. Švedska organistka Anna von Hausswolff je na primer z bobni in električnimi kitarami ustvarila pravo čarovnijo v sodobnem slogu.
Poleg cerkve orgle neredko povezujemo tudi z grozljivkami. To je zapuščina hollywoodskih produkcij iz začetka 20. stoletja. Toccata in fuga v d-molu Johanna Sebastiana Bacha pogosto trpi zaradi te povezave. Nekaterim ta glasba hitro pričara kliše strašnega gradu, kjer zunaj zavijajo volkodlaki, znotraj pa v temni, z dimom napolnjeni sobi, stoji okamenela postava krvoločnega grofa Drakule, ki igra na mogočne orgle.
Toda orgle so sposobne ustvariti najbolj nebesne in pomirjujoče harmonije, pa tudi zmagoslavne in udarne melodije in torej ne ustvarjati le grozljivega zvoka.
Trajen in trpežen inštrument
Odkar so na svetu orgle, torej že dobrih 500 let, so skladatelji ustvarjali in napisali glasbo za orgle v različnih stilih in slogih.
Dobro ohranjene orgle so izjemno trpežen inštrument. Z rednim vzdrževanjem, ki zajema uglasitev vsaki dve leti ter popravilo usnjenih delov vsakih 50 let, lahko orgle preživijo tudi stoletja. Tako orgle vzdržujejo številni proizvajalci po vsem svetu.
Najstarejše še delujoče orgle na svetu so v baziliki Valère v Sionu v Švici. Ta presenetljivi inštrument je iz leta 1435. Te orgle naj bi v Valère bile pripeljane na račun Guillaumea de Rarogneja, mogočne osebe, ki je končala kot sionski škof. Še vedno ima večino prvotnega ohišja in nekaj prvotnih piščali. Ostali deli so bili nadomeščeni ali spremenjeni pri restavriranju, zadnje restavriranje je bilo leta 1954.
Od mogočnega do tišjega zvoka
Pogosta napačna predstava je, da so orgle sposobne igrati samo zelo glasno. Orgle imajo določene piščali postavljene v posebne »škatle«, ki imajo več posebnih vratc, ki spominjajo na polkna ali žaluzije. Ko so polkna odprta, lahko zvok prosto potuje ven iz »škatle«; ko so zaprta, pa je večina zvoka ujeta znotraj »škatle« in tako lahko orgle proizvajajo tudi tih in nežen zvok ter pričarajo odličen crescendo ali decrescendo.
Tudi registri imajo vlogo pri jakosti zvoka. Z izvlekom vseh registrov povečate glasnost orgel, če imate določene registre zaprte, pa je glasbilo tišje, saj preko registrov upravljate, katera piščal lahko igra in katera ne.
Nove Riegerjeve orgle v dvorani Pariške filharmonije imajo 6055 ročno izdelanih piščali. Visoke so 15 in široke 16 metrov. Nameščenih imajo 91 registrov s štirimi manuali in pedali. Zasnovane so posebej za simfonični repertoar.
Ljudje se včasih vprašajo, ali na orgle igrajo samo starejši ljudje ali so organisti tudi mlajši. Mnogo je organistov, ki se začnejo učiti igrati orgle zelo mladi. Dobro je, da so dovolj veliki, da lahko dosežejo pedale. Vsak organist mora namreč uporabljati stopala kot tretje oko, saj so pedali zelo pomembni za nizke tone.
Ko boste torej naslednjič zagledali ali zaslišali zvok orgel, ne pozabite, da je ta inštrument mnogo več kot le glasbena naprava s piščalmi. In ne povezujte jih le z grofom Drakulo.
