Pasivne hiše so že nekaj let na voljo tudi na našem trgu, zanje pa se odloča vse več ljudi, ki se zavedajo, da hiša ni strošek zgolj v času postavitve oziroma gradnje, temveč tudi takrat, ko v njej že bivamo. Treba je namreč skrbeti za udobje in redno vzdrževanje. Pasivna hiša omogoča, da za ogrevanje in hlajenje porabimo minimalno količino energije, saj je narejena tako, da je energetsko skorajda samozadostna.
Kako so narejene pasivne hiše?
Pasivna hiša je kompaktna, saj mora biti zunanji ovoj po površini kar najmanjši. Tako se toplota skozi stene izgublja manj kot pri hišah, ki so izjemno razgibane po svoji zunanjosti. Sicer pa so stene izdelane iz materialov, ki so toplotno izjemno izolativni.
Gre za tako imenovane sendvič plošče, ki imajo veliko število plasti. Z več plastmi kamene volne se doseže, da pozimi skoraj ni potrebno dodatno ogrevanje, poleti pa ne dodatno hlajenje, saj se uporablja notranje vire.
Zakaj je za pasivno hišo pomembna okolica?
Hiša vrh hriba, brez zavetja in zaščite, se ne more zanašati na to, da ji bo okolica v pomoč pri zadrževanju toplote. Okolica mora nuditi primerno zaščito, ki jo lahko delno ustvarimo tudi sami – na primer z zunanjo zasaditvijo. Sicer pa morajo biti pasivne hiše v okolje umeščene tako, da se lahko uporablja tudi sončna energija. Proti jugu obrnjene bivalne površine z dovolj zasteklitve skrbijo, da se dom tudi v hladnejših dneh ogreva sam.
Kaj pa pametna hiša?
Pasivna hiša ni nujno tudi pametna hiša, lahko pa poskrbimo tudi za to. Če se zanašamo na sodobne materiale za gradnjo in na umestitev v prostor, hkrati pa uporabljamo še sodobno tehnologijo, smo lahko še bolj energetsko učinkoviti. Popoln nadzor nad ogrevanjem, hlajenjem, razsvetljavo, senčili in podobno nam pomaga, da lahko hišo tudi na daljavo prilagajamo trenutnim razmeram in si tako zagotovimo skorajda zanemarljive stroške bivanja.
